Omemba: Martin Gebhardt

»Balet Faust, katerega zgodba je 'skozi zgodovino umetniških uprizarjanj postala gledališki mit par excellence, opozorilo in obenem navdih k premisleku o tem, kdo pravzaprav smo in kakšne posledice lahko imajo naše želje – ne le na naše lastno življenje, ampak tudi na življenjske usode vseh, ki jih srečujemo na svoji poti.'«

»Z vsakim se skušam oddaljiti od ustaljenega neoklasičnega baleta in ustvariti žanr, v katerem se sodobni balet prepleta z gledališčem v prepričljivo celoto.«

»Najin cilj je bil ne slediti Goethejevemu Faustu, ampak se oddaljevati od njega in ga zaobjeti skozi neke druge kote, se vrniti k tej zgodbi z drugimi načini.«

»Glasba 'na prvi pogled zelo hitro v uho, je zelo elementarna in ritmična, a hkrati zelo kompleksna.'«

»To je bil moj drugi narativni celovečerni balet, ki sem se ga lotil po Peeru Gyntu. Po Peeru Gyntu sem dobil apetit, da bi poskusil še kakšno drugo zgodbo.«

»Ključno za ustvarjalni proces baleta je bilo predvsem spoznanje, da Faustov sindrom najbrž še nikoli doslej ni bil tako prisoten kot prav v naši sodobni družbi, ki se je pripravljena odpovedati lastni identiteti oziroma lastni duši v zameno za večno mladost, navidezno lepoto ali za katero koli drugo človeško nečimrnost.«

»Razkošje iščemo v doživetju.«

»Glasba gre na prvi pogled zelo hitro v uho, je zelo elementarna in ritmična, a hkrati zelo kompleksna.«

»Svojevrstno interpretacijo in edinstveno vizijo tega dela prinaša Edward Clug v svoji plesni manifestaciji, ki ne spaja le glasbenega misticizma Milka Lazarja z nenavadno atletsko energijo in z lastno poetiko giba, ampak s kombinacijo vseh treh elementov zgradi spektakel, ki zna tudi z ironijo in s parodijo razkriti preštevilne disonance in paradokse človeškega bivanja.«